Ponovoletno srečanje Zavoda 25. junij z visokimi gosti, številčno udeležbo in v optimističnim razpoloženjem

 

Včeraj popoldne je v Ljubljani potekalo ponovoletno srečanje Zavoda 25. junij, na katerem so tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju podelili priznanje zavoda za življenjsko delo in zgled v domoljubju in zvestobi slovenstvu. Za pomoč pri delovanju zavoda pa so priznanja prejeli Robert Ravnihar, Peter Mesec in Aleš Nastran.

Po kratkem kulturnem programu je direktor zavoda Marjan Podobnik predstavil delo in načrte Zavoda 25. junij v letu 2010. Pri tem je izpostavil prizadevanje za zavrnitev škodljivega arbitražnega sporazuma in seznanjanje domače in tuje javnosti z upravičenostjo vztrajanja na zahtevi, da se mora Hrvaška kot pogoj za vstop v EU umakniti z zasedenih delov slovenskega ozemlja in morja in prenehati s prizadevanji, da Sloveniji odvzame teritorialni stik z odprtim morjem. Poudaril je, da Zavod 25. junij podpira vstop Hrvaške v EU, podpira prizadevanja za vsestransko krepitev odnosov med Slovenijo in Hrvaško, zavrača pa slovensko klečeplazenje in nedržavotvorno in neodgovorno držo večine slovenske politike, ko gre za zaščito vitalnih slovenskih interesov. Predstavil je tudi rezultate javnomnenjske raziskave (lahko si jo ogledate na naslednjem linku: Javnomnenjska raziskava), po kateri večina vprašanih podpira arbitražni sporazum, obenem pa mnogo večja večina z DA odgovori na stališče, »Slovenija naj podpre vstop Hrvaške v EU le pod pogojem, da Slovenija ohrani teritorialni stik z odprtim morjem.«. To pomeni, da večinska podpora javnosti arbitražnemu sporazumu izhaja iz prepričanja, da bo arbitražni sporazum Sloveniji zagotovil ohranitev teritorialnega stika z mednarodnimi vodami, kar pa seveda ni res. Zavod 25. junij zato po besedah Marjana Podobnika seznanja domačo in tujo javnost, da bo ne glede na usodo arbitražnega sporazuma Zavod 25. junij vztrajal na dokončni določitvi pravične meje pred vstopom Hrvaške v EU, v nasprotnem primeru bo do določitve pravične meje pot Hrvaške v EU zaustavljena z referendumom.

Predsednica strokovnega sveta Zavoda 25. junij dr. Duša Krnel Umek je predstavila strokovno delo zavoda v preteklem letu, ko je v založbi Zavoda 25. junij med drugim izšla knjiga dr. Petra Pavla Klasinca o Štrigovi, v hrvaški založbi hrvaški prevod zbornika o slovensko hrvaški meji, sama pa je v založbi Pokrajinskega arhiva Koper pripravila razstavo in publikacijo z naslovom »Dokumenti o Slovencih ob Jadranu od leta 1797 do leta 2009«. Strokovno in publicistično delo se bo nadaljevalo tudi v letošnjem letu. Predstavila je tudi delovanje v podskupini zgodovinarjev in drugih strokovnjakov v okviru vladne komisije za meje, v kateri sta skupaj z dr. Klasincem dosegla sprejetje stališča o stanju slovensko hrvaške meje ob osamosvojitvi, ki pa ob pripravi slovenskih izhodišč ni bilo upoštevano. Izrazila je tudi razočaranje, da po ukinitvi te komisije kljub drugačnim zagotovilom zunanjega ministra oba z dr. Klasincem nista bila več povabljena k sodelovanju.

Po podelitvi priznanj je zbranim spregovoril osrednji gost Boris Pahor. Predstavil je svoje izkušnje s fašizmom, nacizmom in komunizmom. Posebno je izpostavil, da uničujoče delovanje fašizma skušajo sistematično prikrivati ne le v Italiji, ampak se tega premalo zavedajo tudi države in narodi, ki so bile največje žrtve fašističnega terorja. (Boris Pahor zaradi vztrajanja, da se v obrazložitev ob prejetju naziva častni občan Trsta navede tudi njegovo protifašistično delovanje, na primer prav teh dneh ni bil deležen tega priznanja.) V nadaljevanju je pisatelj Pahor spregovoril o nujnosti kritične in enakovredne obravnave vseh totalitarizmov 20. stoletja, saj je velika napaka, da se tudi v Sloveniji zločine posameznih totalitarizmov obravnava v odvisnosti od tega, katera politična opcija je na oblasti. Zavrnil je poskus, da se z zločini, ki so bili narejeni v imenu komunistične ideologije, skuša oblatiti celoten NOB in med drugim tudi Kocbekove krščanske socialiste, ki jim je tudi sam pripadal. Seznanjanje še posebno mlade generacije z objektivno zgodovinsko resnico je po njegovem prepričanju edina prava pot, pri čemer je še enkrat izpostavil dejstvo, da za razliko od Nemčije, kjer je bila izvršena denacifikacija, podobnega očiščenja od fašizma v Italiji žal ni bilo. Vprašal se je, kaj v tej luči pomeni podcenjujoč odnos Italije do slovenskih zahtev oziroma zavračanja plinskega terminala v Žavljah. Vprašal se je, ali morda drži teza, da obstaja dogovor, da sta suverenost Sloveniji in Hrvaške na območju, ki je bilo nekoč pod Italijo, omejeni in da iz tega izhaja Italijanski odnos do teh držav.

V zvezi z aktualnim slovensko-hrvaškim mejnim vprašanjem je g. Pahor ponovil svoje stališče, da je arbitražni sporazum za Slovenijo nevaren in da ni logična trditev, da slovenska zahteva po ohranitvi teritorialnega stika z odprtim morjem pomeni, da bo arbitraža tako tudi dejansko odločila. Tega, za kar vemo, da je slovensko, po Pahorjevih besedah, ne bi smeli prepuščati arbitraži.

Ob koncu je Boris Pahor ob zahvali za priznanje povedal, da je vesel odločnosti in optimizma Zavoda 25. junij in da tudi sam, čeprav je zelo zaskrbljen nad dogajanjem, želi biti in ostati optimist.

Zbrane je pozdravil in nagovoril tudi profesor France Bučar, ki je kritično ocenil stanje duha v slovenski družbi. Zavzel se je za odgovornejšo in bolj državotvorno slovensko politiko tako pri urejanju slovensko hrvaške meje, kot pri drugih, za Slovenijo strateško pomembnih vprašanjih. Zavodu 25. junij je zaželel uspešno nadaljnje delovanje z besedami: »Uspeh v prizadevanjih Zavoda 25. junij bo tudi naš skupni uspeh.«

 

GALERIJA SLIK: