Poziv g. Joška Jorasa domači in tuji javnosti ob začetku gladovne stavke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

V spodnjem tekstu je dopis g. Jorasa, ki ga je poslal predsedniku vlade g. Pahorju varuhinji človekovih pravic RS in nekaterim pristojnim evropskim predstavnikom:

Joško Joras
Sečovlje 01
6333 Sečovlje

 

Vlada Republike Slovenije
Predsednik g. Borut Pahor
Gregorčičeva 20-25
1000 Ljubljana
e-pošta: gp.kpv@gov.si

 

Spoštovani !

 

Sečovlje, julij 2010

 

Na podlagi sklepa okrajnega sodišča v Piranu št. 124/2006 in soglasja št. 37167 2453/2009 4 z dne 28.10.2009 sem skušal pristopiti k rekonstrukciji dostopne poti do mojega doma s priključkom na državno cesto G1 111, odsek 239, št. Projekta 557/2009, vendar so mi to hrvaški organi preprečili. Zaradi nezmožnosti ali nepripravljenosti slovenskih oblasti, da spoštujejo in omogočijo izvršitev sklepa slovenskega sodišča na slovenskih tleh, se obračam na slovensko javnost in na pristojne evropske ustanove z zahtevo, da čim prej pripomorejo k spoštovanju pravnih norm ter k spoštovanju osnovnih človekovih pravic.

Republika Hrvaška ima jasno izdelano strategijo, kako obdržati nezakonito zasedeno ozemlje in morje Republike Slovenije; pri tem ne izbira sredstev, da uveljavi svoje načrte. Tiste, ki se upiramo njenemu početju, poskuša ekonomsko uničiti, kar ji je že skoraj uspelo, sedaj pa me skušajo še psihično zlomiti. Hrvaške oblasti nam kratijo osnovne človekove pravice, zapirajo slovenskega državljana na ozemlju Republike Slovenije, grozijo, da bodo zaprli tudi člane moje družine, omejujejo svobodno poslovno delovanje, načrtno uničujejo moje premoženje.

Po razpadu bivše Jugoslavije leta 1991 je Hrvaška zasedla dodaten del slovenskega ozemlja in morja v nasprotju s priporočili Komisije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki jo je vodil francoski senator R. Badinter. Dejstvo, ki najbolj nazorno priča o nezakonitem ravnanju Hrvaške, je vzpostavitev nove zemljiške knjige za zemljišča, ki so po eni strani last Republike Slovenije in s katerimi upravlja slovenski Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, po drugi pa so zasebna last slovenskih državljanov, med katere spadam tudi sam kot solastnik imetja na naslovu Parecag 300, ki si ga nezakonito lasti občina Buje. O zakoniti pripadnosti teh zemljišč pričata kataster in zemljiška knjiga, ki ju že stoletja hrani sodišče v Piranu, v Sloveniji. Hrvaške oblasti ta zemljišča prodajajo , ne da bi obvestile zakonite lastnike. Gre za 113 hektarov zemljišč, ki so od leta 1992 pod hrvaško upravo; celo hrvaška začasna kontrolna točka na levem bregu Dragonje je zgrajena na terenu, ki je last Republike Slovenije.

Hrvaška protipravna dejanja se vrstijo že 19 let in ves ta čas so se slovenske oblasti omejevale na pošiljanje diplomatskih not v Zagreb, ki pa so ostale brez vsakršnega učinka. Danes je nastopil čas, da se vzpostavi prvotno stanje in to še pred pristopom Hrvaške k Evropski zvezi . Nedopustno je namreč, da se v Arbitražnem sporazumu uzakonja sedanje stanje in s tem hrvaška zasedba slovenskega ozemlja in morja.

Velika večina Slovencev je naklonjena vstopu Hrvaške v EU, vendar mora sosednja država najprej dokazati , da spoštuje zakone in mednarodna načela pravnega obnašanja in se umakniti iz nedvomno slovenskih ozemelj, ki jih je zasedla po osamosvojitvi nekdanjih jugoslovanskih republik.

Pri slovensko hrvaškem mejnem sporu ne gre samo za bilateralno vprašanje, pač pa za spoštovanje temeljnih principov, na katerih sloni in deluje Evropska unija. Hrvaška mora spoštovati pravno državo in se odpovedati nezakonitemu in nasilnemu širjenju svojega ozemlja. Šele nato se lahko začno pogajanja o dokončni slovensko hrvaški meji pod okriljem Arbitražnega sodišča. O pripadnosti ozemlja in morja, ki ju je Hrvaška zasedla po letu 1991, pričajo tudi dokumenti , ki jih je objavilo v Beli knjigi slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve.
V igri so verodostojnost evropske politike, sporazumevanje in sodelovanje med narodi in državami, ki tvorijo Evropske zvezo in ki se zavzemajo za uveljavitev nove združene Evrope.

S spoštovanjem Joško Joras


Poslano tudi;

Veleposlaništvo Norveške
H.E. Mrs Guro Katharina Helwig Viktor, Ambassador

 

Veleposlaništvo Kraljevina Belgije

 

Veleposlaništvo Španije
H.E. Mrs Anunciada Fernandez de Cordova, Ambassador

Evropski komisar za širitev

Varuh človekovih pravic RS
dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med

 

---

 

Zavod 25. junij podpira prizadevanja g. Joška Jorasa in razume njegovo skrajno odločitev za gladovno stavko, ob tem pa nas skrbi možnost nepopravljivih zdravstvenih posledic, zato pozivamo predsednika vlade in druge pristojne ustanove, da nemudoma zagotovijo spoštovanje pravnomočnih sklepov piranskega sodišča in s tem uveljavitev pravne države, kar je upravičena zahteva g. Jorasa. Kljub polni podpori njegovim zahtevam pozivamo tudi g. Jorasa, da še enkrat razmisli o smiselnosti gladovne stavke, saj obstaja nevarnost, da bi del najodgovornejših v Sloveniji raje žrtvoval njegovo življenje kot odločno izpostavil zahtevo do Hrvaške, naj se umakne z delov nesporno slovenskega ozemlja in morja.

Marjan Podobnik
direktor Zavoda 25. junij

Dr. Duša Krnel Umek
predsednica Strokovnega sveta Zavoda 25.junij