Iztekajo se zadnje ure, ko Slovenija še lahko posreduje arbitražnemu sodišču ustrezne zahteve
Spoštovani,
iztekajo se zadnje ure za oddajo slovenskega odgovora na tim. hrvaški protimemorandum. To je verjetno zadnja priložnost, da v okviru formalnih postopkov, ki jih je predvidel Sporazum o arbitraži (ali pa so dogovorjeni med pogodbenima stranema) posredujete arbitražnemu sodišču vsa zgodovinska in druga dejstva, ki so v korist Slovenije in jih v dosedanjem postopku iz nam neznanih in nerazumljivih razlogov niste. Obstaja velika realna nevarnost, da bodo ob odsotnosti ustreznih slovenskih zahtev in argumentov arbitri postavljeni zgolj pred izbiro, katere dele ozemlja in morja, ki se bili ob osamosvojitvi Slovenije 25.6.1991 slovenski, bodo prisodili Hrvaški, saj Slovenija z doslej posredovanimi dokumenti objektivno pristaja na razpravo zgolj o slovenskem ozemlju in morju. Pravična določitev meje med državama v tem primeru sploh ne bo možna. Česar Slovenija ne bo zahtevala, nam pač arbitri ob najboljših namenih ne bodo mogli prisoditi, pri čemer krivde ne bo mogoče pripisovati ne arbitrom ne Hrvaški. Posebno zaskrbljujoča je realna nevarnost, da bo zaradi neustrezne vsebine memoranduma in drugih dokumentov, ki jih je Slovenija po naših informacijah doslej predala arbitražnemu sodišču, Slovenija izgubila stik z mednarodnimi vodami in s tem status »polnopravne« pomorske države. Nekateri predstavniki Zavoda 25. junij in predstavniki nekaterih drugih delov civilne družbe smo sodelovali v prvem delu slovenskih priprav na arbitražo. Pripravili smo tudi predlog, ki bi bil po našem mnenju še sprejemljiv kot minimalna slovenska zahteva. Zavrnitev našega predloga in naša popolna izločitev v drugem delu priprav na arbitražo ter popolna blokada uradnih informacij je za nas dodaten razlog za zaskrbljenost. Zato Vas, spoštovana predsednica in člani vlade RS, predsednik Državnega zbora RS ter predsednica in člani odbora za zunanjo politiko DZ RS prosimo in pozivamo, da še zadnji trenutek naredite, ker je mogoče, da ohranimo Slovenijo kot pomorsko državo, ohranimo celovit Piranski zaliv ter dele slovenskega ozemlja od morja do madžarske meje, ki jih je Hrvaška zasedla po slovenski osamosvojitvi. Škoda bi bila sicer nepopravljiva in neprecenljiva, temu primerna pa tudi Vaša odgovornost.
S spoštovanjem,
Marjan Podobnik

Dr. Duša Krnel-Umek
Predsednica strokovnega sveta Zavoda 25. junij

Poslano:
- predsednica Vlade RS
- predsednik Državnega zbora RS
- člani Vlade RS
- predsednica in člani Odbora za zunanjo politiko DZ RS