AKTUALNO
05.05.2009
Piranski zaliv
Odločna zavrnitev je edini pravi slovenski odgovor na Rehnov predlog

V Zavodu 25. junij smo prepričani, da bi morala Slovenija odločno zavrniti Rehnov predlog za rešitev mejnih vprašanj s Hrvaško, saj je nesprejemljiv in za Slovenijo kot polnopravno članico EU tudi žaljiv. Predlog evropskega komisarja, ki bi moral enakovredno zastopati tudi slovenske interese, očitno sledi zgolj cilju deblokade hrvaških pogajanj za vsako ceno, ne da bi od Hrvaške zahteval umik z zasedenih delov ozemlja in morja ali pa vsaj umik spornih zemljevidov v pristopni dokumentaciji. Namesto tega predlog govori celo o pravici arbitražnega sodišča, da uporabi vse potreben vzvode za ohranitev sedanjega stanja, česar ni mogoče razumeti drugače kot utrjevanje Hrvaške na zasedenih delih slovenskega ozemlja in morja. To pomeni, da bi v primeru podpisa Slovenija sama sebi preprečila ukrepe za ponovno vzpostavitev suverenosti na delih ozemlja in morja, ki jih je Hrvaška okupirala po osamosvojitvi.


Slovenija mora zavrniti Rehnov predlog tudi zato, da potrdi utemeljenost svojih zadržkov za nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj in tako utrdi svojo kredibilnost. Ob morebitnem sprejetju Rehnovega predloga s strani Slovenije res ne bi bilo nikomur več v Evropi in svetu jasno, zakaj je sploh prišlo do blokade hrvaških pogajanj.


Rehnov predlog pomeni, da bi se Slovenija praktično odrekla statusu pomorske države kakor tudi celovitosti Piranskega zaliva, zaselkom na levem bregu Dragonje in ozemljem na levem bregu Mure pri Hotizi. Torej vsem točkam parlamentarnega sklepa o zaščiti slovenskih interesov ob vstopu Hrvaške v Nato, ki govori o tem, da je Slovenija ob osamosvojitvi imela neomejen teritorialni stik z mednarodnimi vodami in je med drugim nadzirala celoten Piranski zaliv, zaselke na levem bregu Dragonje in ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi.


Zato vse predvidene pripombe k Rehnovemu predlogu ne morejo bistveno izboljšati nesprejemljive vsebine, če ni med pripombami tudi jasna zahteva, da se mora Hrvaška nemudoma umakniti z okupiranih delov ozemlja in morja in da se o statusu tega dokazano slovenskega ozemlja in morja Slovenija ni pripravljena niti pogajati niti prepuščati odločanja arbitraži ali sodišču. Prav tako bi Slovenija v primeru pristajanja na arbitražo morala pristojnim posredovati izhodišča, kakršna je pred časom že sprejela podskupina zgodovinarjev in drugih strokovnjakov v okviru vladne komisije za meje, vendar niso bila posredovana Hrvaški in EU. Med izhodišči za pogajanja, ko govorimo o Istri, bi morala biti vzpostavitev zgodovinske občine Piran s Kaštelom in Savudrijo, ki sta bila v nasprotju z Londonskim memorandumom priključeni občini Buje ter zadnja mednarodno priznana meja, južna meja cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, ki poteka po reki Mirni.


Najnovejši Rehnov predlog v veliki meri neposredno sledi hrvaškim zahtevam. To dokazuje, da je bila tudi sedanja odločnejša slovenska politika nedosledna, ali da je bila odločnost zgolj navidezna ali pa posledic učinkovitega hrvaškega lobiranja preprosto ni bilo mogoče preprečiti. Zato bi za preprečitev nadaljnjega zamegljevanja in možnih nepopravljivih napak Slovenija morala od Hrvaške zahtevati takojšen in brezpogojni umik z vseh zasedenih delov ozemlja in morja kot pogoj za sprostitev hrvaških pristopnih pogajanj. O tem svojem pogoju bi morala Slovenija jasno in nedvoumno seznaniti tudi vse države članice EU.


Marjan Podobnik

direktor Zavoda 25. junij


Dr. Duša Krnel Umek

predsednica strokovnega sveta Zavoda 25. junij


Objavi na facebook
Sorodne novice
08.05.2009 - O slovenskem ozemlju in morju arbitraža ne more odločati, zato je Rehnov predlog nesprejemljiv
<p>Prebivalci z zasedenih ozemelj bodo skupaj z Zavodom 25. junij s peticijo najvi&scaron;je evropske organe seznanili o hrva&scaron;ki zasedbi in zahtevali vzpostavitev stanja ob osamosvojitvi obeh držav</p>