O slovenskem ozemlju in morju arbitraža ne more odločati, zato je Rehnov predlog nesprejemljiv
Na današnji novinarski konferenci Zavoda 25. junij so predsednica in članica strokovnega sveta zavoda dr. Duša Krnel-Umek in ga. Ana Kalc Hafner ter direktor zavoda Marjan Podobnik ob analizi predloga Olija Rehna ponovno izpostavili nesprejemljivost vsebine predloga, saj bi arbitraža odločala o tem, katerim delom dokazano slovenskega ozemlja in morja bi se Slovenija morala odreči, pa tudi o tem, kako se bo omejil doslej neomejen dostop oziroma teritorialni stik Slovenije z mednarodnimi vodami. Brez vključitve dodatnega sklepa, da Slovenija ne pristaja na arbitražo o teritorialnem stiku z mednarodnimi vodami, o celovitosti Piranskega zaliva ter o slovenskih zaselkih na levem bregu Dragonje in slovenskem ozemlju na levem bregu Mure pri Hotizi, kot izhaja iz sklepa DZ RS, vsa dosedanja predvidena dopolnila k Rehnovemu predlogu ne zagotavljajo niti ohranitve teritorialnega stika Slovenije z mednarodnimi vodami, niti ohranitve delov ozemlja in morja, na katerih je ob osamosvojitvi Slovenija dokazano izvajala suverenost.
Po mnenju Zavoda 25. junij bi morala Slovenija glede na dosedanje izkušnje s Hrvaško in EU zahtevati brezpogojni umik Hrvaške z zasedenih delov ozemlja in morja kot pogoj za nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj. Za dokončno določanje meje pa naj Slovenija uporabi izhodišča, ki jih je pripravila podskupina zgodovinarjev in drugih strokovnjakov v okviru dosedanje vladne komisije za meje. Ta izhodišča pomenijo popolno zaščito nesporno slovenskega ozemlja in morja ter upoštevanje dejstva, da je zadnja mednarodno priznana meja v Istri potekala po reki Mirni in da sta bili katastrski občini Kaštel in Savudrija v nasprotju z Londonskim memorandumom odvzeti občini Piran in priključeni občini Buje.
Dr. Krneljeva je izrazila pričakovanje in upanje, da bodo člani razpuščene podskupine zgodovinarjev in drugih strokovnjakov povabljeni k oblikovanju čim boljših in pravičnih rešitev za mejna vprašanja in da se bo upoštevalo tudi njihovo preteklo strokovno delo v podskupini.
Ga. Kalčeva pa je v imenu skupine prebivalcev slovenskih zaselkov na levem bregu Dragonje napovedala pripravo peticije, ki jo bodo skupaj z Zavodom 25. junij naslovili na najvišje evropske ustanove s ciljem, da jih seznanijo s hrvaško okupacijo delov slovenskega ozemlja in morja ter z zahtevo, da se vzpostavi stanje, kakršno je bilo ob osamosvojitvi obeh držav.
Marjan Podobnik je ob koncu izrazil upanje, da bo slovenska politika ostala oziroma postala enotna vsaj pri brezpogojni zahtevi, da Slovenija ohrani status pomorske države z vsemi pravicami, ki jih ta status prinaša, saj je to nujno tudi zaradi prihodnosti Luke Koper in gospodarstva ter ljudi, ki so odvisni od obstoja in uspešnega razvoja luke. Za ohranitev statusa Slovenije kot pomorske države so ministri in poslanci sedanjega sklica parlamenta tudi osebno odgovorni, saj imajo na razpolago vse potrebne vzvode, da status Slovenije kot pomorske države ohranijo tudi za prihodnost.
Tajništvo Zavoda 25. junij