Uvod

Slovenija je po razpadu nekdanje SFRJ obranila teritorialni izhod na odprto morje.

Utemeljitev slovenskega stališča

Slovensko stališče je utemeljeno z naslednjimi dejstvi:

1. Slovenija je imela kot del nekdanje Jugoslavije teritorialni izhod na odprto morje. To je v en izmed svojih not izrecno priznala tudi Hrvaška. V noti Ministrstva za zunanje zadeve Republike Hrvaške št. 5893/03 z dne 18. novembra 2003 je namreč hrvaška stran izrecno navedla, da je Slovenija kot del nekdanje SFRJ imela teritorialni izhoda na odprto morje (Priloga 4). 

V skladu z načelom spoštovanja stanja na dan 25. 6. 1991 ima Slovenija še danes teritorialni izhod na odprto morje.

2. Slovenija je naslednica Pogodbe med SFRJ in Republiko Italijo s prilogami od do X z dne 10. novembra 1975 (Osimski sporazumi). Z Osimskim sporazumom je določena meja med Slovenijo in Italijo, ki na jugu sega do T5 - do točke teritorialnega izhoda Slovenije na odprto morje (na T5 se namreč začne območje oprtega morja v Jadranskem morju - Priloga 5).

3. Slovenija je  naslednica Sporazuma med Vlado Socialistične federativne  republike Jugoslavije in Vlado Republike Italije o razmejitvi epikontinentalnega  pasu med državama iz leta 1968.  Slovenija je nasledstvo tega sporazuma notificirala Italiji (z noto Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije ZSD JVE-46/03 z dne 24. 7. 2003 - Priloga 6). O nasledstvu je Slovenija obvestila tudi Hrvaško.

Italija je slovensko nasledstvo omenjenega sporazuma vzela na znanje (nota ministrstva za zunanje zadeve Italijanske republike št. 003889/205 z dne 22. 12. 2003 - Priloga 7). Italija je tako Sloveniji priznala nasledstvo tega sporazuma, s tem je "priznala", da ima Slovenija epikontinentalni pas (južneje od T5). Ker ima Slovenija epikontinentalni pas, ima tudi teritorialni izhod na odprto morje.

4. Slovenija je pred 25. 6. 1991 izvajala jurisdikcijo tudi zunaj Piranskega zaliva. V podporo temu dejstvu govorijo naslednji dokazi:

a) Posamični pravni akti:

- odločba sodnika za prekrške v Piranu z dne 22. 2. 1987, iz katere izhaja izvajanje jurisdikcije tega sodnika za območje 2,5 morske milje od obale oziroma 3 morske milje od rta Savudrija v smeri 280 stopinj (Priloga 8);
- odločba sodnika za prekrške v Piranu dne 16. 9. 1987, iz katere izhaja izvajanje jurisdikcije tega sodnika 2,9 morske milje zunaj Piranskega zaliva (Priloga 9).

b) Dokumenti, ki dokazujejo delovanje državnih in lokalnih organov:

- prijava koperske policijske postaje sodniku za prekrške z dne 7. 9. 1987, iz katere izhaja, da je Slovenska policija izvajala jurisdikcijo pri nezakonitem prehodu čez jugoslovansko-italijansko mejo, kar pomeni izvajanje jurisdikcije slovenske policije zunaj Piranskega zaliva (osimska meja!) pred 25. 6. 1991 (Priloga 10);
- iz uradnega zaznamka Policijske postaje Koper št. 306-04/0005-90 z dne 19. 12. 1990 o ravnanju PP Koper na morju izhaja, da je patrulja policijske postaje Koper spremljala pilvilo vse do Savudrije (Priloga 11);
- iz uradnega zaznamka Policijske postaje Koper št. 306-04/0005-90 z dne 19. 12. 1990 o ravnanju PP Koper na morju je razvidno, da je slovenska policija ukrepala zaradi dejanja, ki se je dogajalo na »manjšem pomolu avtokampa Polinezia v Umagu«. Osumljenec je poskušal pobegniti proti Italiji in plul ob Debelem rtiču. Slovenska policija ga je na omenjenem območju zasledovala. Iz uradnega zaznamka tako izhaja, da je slovenska policija izvajala svojo jurisdikcijo do Umaga (Priloga 12).

c) V študiji Campagna scientifica di ricerca e di monitoraggio sullo stato chimico fisico e biologico delte acque dell'alto Adriatico, in relazione al fenomeno di formazione degli ammassi gelatinosi (1990), ki jo je izdal Osservatorio dell`alto Adriatico-Regioni Veneto e Friuli: Venezia Giulia, Repubbliche di Slovenia e Croazia, so prikazane: postaje za jemanje vzorcev (Priloga 13). Iz študije izhaja, da so bile v Piranskem zalivu in zunaj njega izključno postaje Slovenije. Eina je bila zahodno od obale stare Savudrije. Postaje Hrvaške so se začele šele pri Umagu.

Morda se zdi, da je dokazov za dejansko izvajanje slovenske jurisdikcije malo. Vendar to ni presenetljivo, saj morje v nekdanji SFRJ ni bilo razdeljeno. Šlo je za skupno morje. Le pripadnost zalivov ali notranjih morskih voda je bila v večini primerov jasna. Tako je bilo tudi v primeru Piranskega zaliva, ki ga je de iure in de acto nadzorovala Slovenija.

Posebej je treba poudariti, da so Slovenci tudi v času Kraljevine Italije in avstro-ogrske monarhije imeli teritorialno povezanost z odprtim morjem. Morje in njegova povezanost (in to povezanost brez omejitev!) z odprtim morjem je z ribiško dejavnostjo sprva predstavljala zelo pomemben vir preživljanja. Slovenski ribiči so tradicionalno lovili vzdolž istrske obale in na odprtem morju. Na slovenski obali se je zato razvila prehrambno-predelovalna industrija, ki je močno navezana na slovenski ulov na odprtem morju.

Teritorialni izhod Slovenije na odprto morje je pomemben tudi zaradi pomorskega prometa v Luko Koper in iz nje (kar posledično vpliva na njen gospodarski razvoj) ter razvoja ladjarstva.

Slovenija ima mednarodnopravno dobre in utemeljene argumente v dokaz in podporo dejstvu, da je vedno imela teritorialni izhod na odprto morje in ga ima še danes. Ključnega pomena pri tem so Osimski sporazumi, s katerimi je določena meja med Italijo in Slovenijo do točke T5, ki je točka teritorialnega izhoda Slovenije na odprto morje. Na točki T5 pa se začne slovenski epikontinentalni pas, kot je določeno v sporazumu o razmejitvi epikontinentalnih pasov nekdanje SFRJ in Italije iz leta 1968. Zelo preprost zaključek tega je naslednji: slovensko teritorialno morje sega do T5, na T5 pa se začne slovenski epikontinentalni pas. Če pa ima Slovenija epikontinentalni pas, potem ima tudi teritorialni izhod na odprto morje.

Zaključek

Naj zaključimo s trditvijo, da je ohranitev teritorialnega izhoda na odprto morje za Slovenijo izredno pomembno strateško vprašanje. Poleg že opisanih pravnih in gospodarskih posledic bi z »zaprtostjo« Slovenija začela izgubijati svojo zgodovinsko, kulturno in gospodarsko povezanost z narodi in državami Jadranskega in Sredozemskega morja.

Vir: Bela knjiga o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško; Ministrstvo RS za zunanje zadeve, 2006)