Naslov
Piranski zaliv ali Savudrijska vala? Primer problematičnega ravnanja z zemljepisnimi imeni

Avtorja
Drago Kladnik , Primož Pipan

Izvleček
Uveljavljeno zemljepisno ime Piranski zaliv označuje največji zaliv v Tržaškem zalivu na skrajnem severu Jadranskega morja. Z razpadom Jugoslavije in nastankom neodvisnih držav, razmejenih po nekdanjih republiških mejah, je prej nerazmejen akvatorij med Slovenijo in Hrvaško postal jedro razmejitvenega spora med obema državama.
Eno temeljnih načel dobrega ravnanja z zemljepisnimi imeni je, da se uveljavljenih in na široko rabljenih imen ne spreminja. Ime Piranski zaliv (hrvaško Piranski zaljev) je izšlo iz italijanskega imena Vallone di Pirano, to pa je pred stoletjem izpodrinilo ime Valle di Sicciole (tudi Valle di Siciole; slovensko Sečoveljski zaliv), ki se je namesto prvotnih imen Largon oziroma Golfo Largone (v pomenu ‘Široki zaliv') uveljavilo proti koncu 18. stoletja. Hrvatje skušajo po letu 2000 zanj povsem na novo uveljaviti ime Savudrijska vala (slovensko Savudrijski zaliv).

Naslov
Mejni spor med Hrvaško in Slovenijo ob spodnjem toku reke Dragonje

Avtor
Primož Pipan

Izvleček
Članek obravnava mejni spor med Hrvaško in Slovenijo ob spodnjem toku reke Dragonje, ki je postal aktualen po osamosvojitvi obeh držav leta 1991. Ob določitvi morske meje v Piranskem zalivu je to najbolj vroča mejna točka na meji med državama. Območje z zaselki Mlini-Škrile, Bužini in Škodelin literatura imenuje "območje ob Dragonji", "območje dvojne evidence" ali "primer štirih naselij". Članek najprej oriše razloge za nastanek južne meje občine Piran z geografskega in gospodarskega vidika. Osredotoči se na spremembe meje s pravnega vidika v času med in po drugi svetovni vojni. Na podlagi terenske raziskave opiše dejansko stanje na terenu v obdobju zadnjih 60 let. V sklepu oriše mednarodnopravno načelo "uti possideti" in njegove morebitne implikacije na obravnavano območje.