Z nastankom Dravske banovine leta 1931 je bila Štrigova z okolico po postopku in po zakonu priključena Okraju Ljutomer in tako v Dravsko banovino (Zakon o nazivu i podjeli Kraljevine na upravna područja - Službene novine KJ, br. 232 od 4. X. 1929) in Ustava KJ - člen 83 - Službene novine KJ, br. 207/1931). Z okupacijo leta 1941 je bila Štrigova podrejena Madžarski.

Štrigova (z okolico) je bila v času pred prvo svetovno vojno del madžarskega dela monarhije. Po prvi svetovni vojni od leta 1918 do 1922 je bila v sklopu sreza - okraja Čakovec, od leta 1922 do leta 1929 je bila pripojena Mariborski oblasti ter od 1929 do 1931 spet pod Hrvaško.

Leta 1945 se je vzpostavilo predvojno stanje tako, da je bila Štrigova ponovno del Okraja Ljutomer (od njega je oddaljena od 5 do 15 kilometrov, od Čakovca pa od 12 do 24 kilometrov). Podatki kažejo na to, da je leta 1947, torej po osvoboditvi, kljub sklepom AVNOJ-a, da odločbe okupatorja ne veljajo, območje Štrigove (sicer ne takoj) »pripadlo« Hrvaški, čeprav je bila Štrigova z okolico del slovenskega upravnega in političnega prostora pred drugo svetovno vojno in po koncu vojne leta 1945-1947. Obsegala je vasi in zaselke: Štrigova, *Veščica, *Rabodje, Razkriška Graba, Banfi, Jalšovec, Čaber, Stanetinci, *Leskovec, Grabrovnik, *Urban, Železna Gora, Globoka, *Šafarsko, *Leskovščak, Veščíčki Vrh, Krpéc, Krče, Kozlovščak, Goričica, Pernjak, Martinovski Breg, Orehovčak, Rim, Prékopa, Vušivčak, Rimščak, Vrbovica, Mali Slatnjak, Veliki Slatnjak, Trnovčak, Ciganjščak, Gibinščak, *Šafarščak in Razkrižni Vrh, *Razkrižje in *Gibina. (Po sporazumu med Slovenijo in Hrvaško iz 28. 10. 1945 in iz njega izhajajočega navodila; z * označeni kraji v navodilu).

Štrigova z okolico