Slovensko morje obsega med drugim celoten Piranski zaliv

Slika prikazuje slovensko morje, ki se v točki T 5 stika z mednarodnim morjem. Zasenčeni-črtkani del slovenskega morja si po osamosvojitvi nezakonito lasti Hrvaška. S krožcem je označeno območje slovenskih zaselkov na levem bregu Dragonje.

Na dan osamosvojitve 25. junija 1991 je Slovenija nadzirala celoten Piranski zaliv. Na zahodu se slovensko teritorialno morje končuje na točki T 5, ki izhaja iz Osimskih sporazumov. Južno od točke T 5 se začenja slovenski epikontinentalni pas in zaščitna ekološka cona. Na tej točki, ki izhaja iz mednarodne pogodbe med Italijo in SFRJ, nasledstvo Slovenije pa je tudi uradno priznala Italija, se začenja slovenski stik z mednarodnimi vodami. Z razglasitvijo in uveljavitvijo hrvaške ekološko-ribolovne cone (izhajajoč iz zemljevidov, ki so del dokumenta o hrvaški ERC) je Hrvaška Sloveniji zaprla dostop na odprto morje in ji s tem onemogočila uveljavitev epikontinentalnega pasu. To pomeni, da je Sloveniji odvzela status pomorske države, vključno s pravicami, ki izhajajo iz tega statusa, čeprav je Slovenija na dan osamosvojitve nedvomno imela prost dostop na odprto morje. V zemljevidih o hrvaški ERC je Hrvaška zarisala svoje morje do polovice Piranskega zaliva. Piranski zaliv nikoli v zgodovini ni bil hrvaški.

(Dr. Duša Krnel Umek, Dr. Mitja Deisinger, Samo Pahor in drugi, Slovensko-hrvaška meja v Istri, Ljubljana 2004; Bela knjiga o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Ljubljana 2006; Srečko Vilhar, O morju in pomorstvu, Koper 1967; Vilma Krapež, Članki in razprave o morju in pomorstvu v slovenskem primorskem časopisju do leta 1940, Koper 1970; Miroslav Pahor, Sto let slovenskega ladjarstva, Piran 1969; Ferdo Gestrin, Tržaški pomorski promet 1759/1760, Ljubljana 1990; Bruno Volpi Lisjak: Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja, Trst 1995; Čupa, prvo slovensko plovilo, Trst 2004 in drugi)

Hrvaška kontrolna točka s Piranskim zalivom v ozadju

Hrvaška kontrolna točka, v ozadju vzpenjajoča cesta proti Kanegri ob kateri je bila proti vrhu klanca do leta 1991 tabla, ki je označevala slovensko - hrvaško mejo.